Gradbeništvo 2050: Gradimo Evropo jutrišnjega dne

Deležniki na področju gradbeništva pozivajo Evropsko komisijo, naj okrepi gradbeno politiko v skladu s sedanjim stanjem in naj sledi usmeritvam zapisanim v strategiji za gradbeništvo iz leta 2020 (Construction 2020 Strategy).

Sektorska pobuda „Gradbeništvo 2050: Gradimo Evropo jutrišnjega dne “ je nastala junija 2019 na pobudo 17 glavnih evropskih predstavnikov gradbeništva, med katerimi so European Construction Industry Federation (FIEC), European Federation of Building and Woodworkers (EFBWW) in European Builders Confederation (EBC) . Vse naštete sektorske evropske organizacije skupaj s 33 pridruženimi organizacijami sodelujejo v projektu Construction Blueprint (Načrt za gradbeništvo). Skupaj so pozvali Evropsko komisijo, naj z novo vizijo za grajeno okolje okrepi položaj gradbeništva.

Predlog si prizadeva za oblikovanje »evropske koalicije za boljšo industrijo« in poziva evropske institucije, naj določijo prilagodljiv politični okvir, s katerim bi se odzvali na razvijajoči se ekosistem gradbeništva in njegovo preoblikovanje ter posodobili pobudo Gradbeništvo 2020. Poleg tega si države članice prizadevajo za celovit pristop; da bi spodbudile skladne politike in zakonodajo o grajenem okolju na evropski ravni.

19. februarja je 40 predstavnikov glavnih združenj gradbene industrije v Bruslju razpravljalo o „Koaliciji za gradbeništvo 2050: Gradimo Evropo jutrišnjega dne“ ter o tem, kako povečati ozaveščenost o političnem pomenu sektorja. Predstavniki predlagajo nov okvir, ki med drugim temelji na rezultatih sedanje pobude „Gradbeništvo 2020“, in sledi naslednjim načelom:

  • Poseben ciljno usmerjen pristop do gradbeništva: ker je sektor na križišču različnih vrednostnih verig in ker ima edinstvene značilnosti, je potreben edinstven pristop.
  • Politični okvir ki se odziva na razvoj in preobrazbo gradbeništva.
  • Celovit pristop k oblikovanju politike za izvajanje usklajenih in uravnoteženih politik in zakonodaje.
  • Preobrazba sektorja z ustreznimi politikami in orodji za kar je potrebno močno partnerstvo med evropskimi institucijami, državami članicami in socialnimi partnerji v gradbeništvu ter ostalimi deležniki.
Predlogi pobude Gradbeništvo 2050

Poleg tega deležniki v gradbeništvu menijo, da bi bilo treba sedanjo pobudo Gradbeništvo 2020 revidirati, saj v sedanji obliki ne podpira gradbenega sektorja pri njegovi prilagoditvi na ključne prihajajoče izzive in ne spodbuja trajnostne konkurenčnosti sektorja. Zato so pripravili sedem predlogov:

  1. Vzpostavitev enotne politične odgovornosti (vezane na eno organizacijo) znotraj Evropske komisije za grajeno okolje v Evropi in zagotoviti, da so vsi zadevni generalni direktorati vključeni v prihodnje pobude na področju gradbene politike.
  2. Vzpostavitev partnerskega okvira, v katerem bodo glavni socialni partnerji in ostali deležniki v gradbeništvu, institucije EU in države članice na srečanjih razpravljali o glavnih izzivih ter skupaj razvili prednostne naloge, strategije in ciljno usmerjene ukrepe za njihovo reševanje.
  3. Tematske skupine bi se morale odzivati na izzive in prednostne naloge, ki so jih skupaj opredelili vsi akterji.
  4. Oblikovanje delovnih programov za različne tematske skupine z upoštevanjem prednostnih nalog in ciljno usmerjenih ukrepov z jasnimi časovnimi razporedi in ustreznimi odgovornostmi, ki jih skupaj določijo vsi deležniki.
  5. Vzpostavitev horizontalnega usmerjevalnega odbora, ki ga bodo sestavljali vsi ustrezni akterji za zagotavljanje skladnosti med pobudami različnih tematskih skupin.
  6. Vsi zadevni akterji bi morali biti ustrezno vključeni v postopek odločanja o študijah, prednostnih nalogah politike in ciljnih ukrepih.
  7. Skupno oblikovanje časovnih načrtov ter načrtov za razporeditev in razširjanje pobud, da bi se povečala politična prepoznavnost in uporaba s strani gradbenih akterjev na vseh ravneh.
Gradbeništvo: pogled naprej

Gospodarska rast Evrope temelji tudi na gradbenem sektorju, ki je generator zaposlovanja v Evropi. Sektor  ustvari 9 % bruto domačega proizvoda (BDP) in zagotavlja 18 milijonov neposrednih delovnih mest; to potrjuje, da ga je potrebno prilagoditi potrebam trga dela in trajnostnega razvoja.

V prihodnosti, bo po predvidevanjih približno 75 % evropskega prebivalstva živelo v pametnih mestih kjer bo kakovost življenja večja. Energetsko učinkovitejša in lažje dostopna poslopja, uporaba digitalnih tehnologij, novi materiali, … ; bodo povzročili revolucijo v gradbeništvu, kar vodi k novi opredelitvi gradbenega sektorja in preoblikovanju kvalifikacij skladnih z zahtevami novega življenjskega prostora.

Danes gradbeni ekosistem zahteva sodelovalni način dela. Spodbujanje digitalizacije za razvoj novih oblik komunikacije je ključnega pomena. Sodobno poslovno okolje pred panogo postavlja nove izzive in zahteve, vključene v pobudi Gradbeništvo 2050:

  • Z ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest lahko v panogo privabimo kakovostne kadre. Ravno pomanjkanje interesa za zaposlovanje v gradbeništvu predstavlja v obdobju upokojevanja »baby boom« generacije velik problem. Za mlade poklic ni zanimiv, zahteve po dodatnem izobraževanju v hitro razvijajoči panogi so vse večje predvsem na področjih digitalizacije, krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti.
    • Potencialne koristi: Gradbeni sektor lahko z vlaganjem v vseživljenjsko učenje, boljše delovne pogoje, socialno varnost, bolj zdravo in varnejše delovno okolje ter z boljšo promocijo poklicnih možnosti privabi kvalificirane delavce in nove talente. Zmanjševanje vrzeli med zahtevanimi znanji in spretnostmi in ponudbo le-teh ter predvidevanje prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih v gradbeništvu bo spodbudilo razvoj boljših in varnejših delovnih mest za evropske državljane.
  • Razogljičenje prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in podnebnim spremembam. EU porabi za stavbe približno 40 % vse porabljene energije in pri tem povzroči 36 % emisij CO2. Na podlagi teh dejstev je v stavbah velik potencial za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij. V ta namen je treba povečati tržno povpraševanje po trajnostnih stavbah in pri prenovi uporabiti celosten pristop. Poleg tega lahko trajnostni gradbeni proizvodi, uporaba rešitev na področju obnovljivih virov energije, pametnih naprav in sistemov upravljanja v prihodnosti prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu.
    • Potencialne koristi: Gradbeni sektor ima lahko v svetovnem boju proti podnebnim spremembam ključno vlogo pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja. S povečanim obsegom prenavljanja stavb se bo zmanjšala poraba energije in posledično znižal nivo emisij toplogrednih plinov. Poleg tega se bodo emisije ogljika zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij zmanjšale. Pričakuje se tudi, da bo celostni pristop k prenovi obstoječih stavb izboljšal odpornost obstoječega stavbnega fonda ter prispeval k oblikovanju trajnostne družbe in okolja.
  • Krožno gospodarstvo je podprto s trajnostno industrijo, katere glavni cilj je zmanjševanje gradbenih odpadkov: Gradbeništvo in z jim povezani sektorji so odgovorni za približno polovico proizvedenih materialov na svetu, medtem ko odpadki v panogi predstavljajo približno 25–30 %  vseh odpadkov, nastalih v EU. Z vidika krožnega gospodarstva je v panogi veliko možnosti za učinkovitejšo rabo virov, recikliranje in ponovno uporabo materialov. Trg recikliranih materialov namenjenih ponovni uporabi še ni razvit do te mere, da bi lahko govorili o krožnem gospodarstvu. Razlog za to najdemo v negotovosti glede kakovosti takih materialov in njihovi ceni v primerjavi s cenami novih materialov.
    • Potencialne koristi: vključitev principa krožnega gospodarstva v gradbeništvo bo spodbudilo recikliranje in ponovno rabo materialov. Podprlo bo tudi večjo uporabo inovativnih materialov in projektiranje življenjskega cikla stavb, ki bo omogočalo enostavno razgradnjo, recikliranje in ponovno rabo materialov.
  • Digitalna preobrazba sektorja v inovativnejši sektor, omogočena zaradi zavezanosti sektorja raziskavam in uporabi tehnologije: industrija je na pragu digitalnega preoblikovanja, ki bo za vedno spremenilo sedanji status quo. Za zagotovitev optimalnega rezultata, ki bi prinesel dodano vrednost celotnemu sektorju in enakomeren razvoj področja potrebujemo prave usmeritve.
    • Potencialne koristi: Digitalizacija gradbenega sektorja omogoča povečanje produktivnosti, zmanjšanje stroškov gradnje, zmanjšanje količine fizičnega dela, kvalitetnejšo obdelavo podatkov povezanih z vzdrževanjem in obnovo stavb, večjo sledljivost materialov za recikliranje in ponovno rabo. S tem bo povečana kakovost bivanja stanovalcev.
  • Raziskave in inovacije: V gradbenem sektorju so bile razvite številne inovativne rešitve: inovativni poslovni modeli, novi materiali, uporaba modernih IKT rešitev (delo v oblaku, novi načini komuniciranja, …), in tovarniško predizdelani elementi stavb …. Vendar so naložbe v podporo inovacijam ter v raziskave in razvoj manjše kot v katerem koli drugem sektorju. Izziv je spodbuditi več raziskav in inovacij s katerimi bi zagotovili vključitev novih tehnologij v vsakodnevno poslovanje gradbenih podjetij.
    • Potencialne koristi: Politike in pobude, katerih cilj je olajšati vključevanje inovacij in povečati naložbe v raziskave in razvoj, bi v večjem obsegu spodbudile prodor sodobnih metod gradnje in uporabo digitalnih tehnologij.
  • Vzdrževanje infrastrukture in naložbe: Javna infrastruktura v Evropi se stara in zahteva vzdrževanje in nadgradnjo. Hkrati trg zahteva novo infrastrukturo za povezovanje nacionalne prometne, energetske in digitalne infrastrukture. Za financiranje gradnje nove in vzdrževanja obstoječe infrastrukture bi bilo treba zagotoviti skupna javno zasebna finančna sredstva, ki bi bila na splošno cenejša od stroškov zaradi odsotnosti naložb.
    • Potencialne koristi: Z vzdrževanjem obstoječe infrastrukture in izgradnjo nove  se bo izboljšala mobilnost po Evropi in varnost državljanov EU. Poleg tega bo vzdrževanje obstoječe infrastrukture in izgradnja nove prispevala k zmanjšanju vpliva prometa na okolje ter nižjim stroškom prevoza. Nenazadnje bo podnebno odporna infrastruktura zaščitila državljane in povečala konkurenčnost EU na mednarodni ravni.
  • Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na ravni EU in na mednarodni ravni: v gradbenem sektorju je pomanjkanje in napačna razlaga pravil privedla do praks, kot so neprijavljeno delo, socialne goljufije/zloraba in navidezno samozaposlovanje. Ti pojavi ustvarjajo nepošteno konkurenco za gradbena podjetja in nepošteno ravnanje z delavci. Poleg tega je evropski gradbeni trg pritegnil podjetja in delavce iz tretjih držav. Ključnega pomena je, da ti akterji spoštujejo vsa veljavna pravila EU in na podlagi vzajemnosti odprejo svoje trge evropskim podjetjem.
    • Potencialne koristi: Reševanje teh izzivov, tudi z zakonodajo na področju javnih naročil in zakonodajo o državni pomoči, bi pomenilo zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev na ravni EU in na mednarodni ravni. S tem bi ustvarili pravičnejše in konkurenčnejše pogoje za podjetja v ekosistemu gradbeništva EU in pravičnejše pogoje za gradbene delavce.
  • Urbani razvoj in mesta: Do leta 2050 bodo mesta vse bolj pametna: ustrezni sektorji mest (učinkovite stavbe, oskrba z energijo iz obnovljivih virov, električni prevoz, trajnostna javna infrastruktura, trgovina, industrija in javne institucije) bodo medsebojno povezani prek celostnega načrtovanja in novih tehnologij. Pred gradbenim sektorjem je izziv, da bo v celoti vključen v ta okvir pametnejšega razvoja mest in upravljanja.
    • Potencialne koristi: Boljše vključevanje gradbeništva v urbano dimenzijo bi zagotovilo pametnejši urbani razvoj. To bi imelo ključno vlogo pri doseganju boljše mobilnosti blaga in ljudi, pa tudi pri zagotavljanju cenovno dostopnih stanovanj za evropske državljane.
Kako se lotiti izzivov na področju gradbeništva?

Za zainteresirane strani na področju gradbeništva so izjemne okoliščine v sektorju gradbeništva razlog za ustrezen ciljno usmerjen pristop. Poleg tega se zavzemajo za prilagodljiv politični okvir, za prehod s klasične vrednostne verige gradbeništva na sodelovalni ekosistem s celostnim oblikovanjem politik in z močnim partnerstvom med evropskimi institucijami, državami članicami in socialnimi partnerji na področju gradbeništva ter zainteresiranimi stranmi.

Prenesite celoten dokument na naslednji povezavi (v angleščini)