V okviru projekta Construction Blueprint (Načrt za gradbeništvo) objavljamo analizo političnih, gospodarskih, socialnih, tehnoloških, pravnih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na gradbeništvo.
Ena od glavnih nalog projekta Construction Blueprint (Načrt za gradbeništvo) je analiza več zunanjih dejavnikov, ki lahko vplivajo na sektor in njegovo preoblikovanje. Izvedli smo analizo PESTLE in tako proučili politične, gospodarske, socialne, tehnološke, pravne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na prihodnost sektorja in sektorskega usposabljanja.
Ta analiza temelji na sociološko raziskovalnem modelu oblikovanem s strani partnerjev. Nekatere ključne ugotovitve iz tega poročila so podrobno opisane v nadaljevanju.
Politični dejavniki:
- S stabilnim in v prihodnost usmerjenim političnim okvirom je treba zagotoviti trajnost gradbene industrije.
- Dolgoročne politične cilje bi moralo spremljati ustrezno financiranje. Potrebne so tudi podporne politike, namenjene povečanju naložb v raziskave in razvoj, zlasti na področju digitalizacije, krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti.
- Čeprav je trajnostna gradnja običajno del politik partnerskih držav projekta bi se politike morale osredotočiti predvsem na energetsko učinkovitost, odpornost infrastrukture, podnebne spremembe in krožno gospodarstvo.
- Javne politike morajo zagotoviti, da izobraževalni sistem zagotavlja tista znanja in spretnosti, po katerih je povpraševanje na trgu dela.
- Ena glavnih težav tega sektorja je, kako privabiti mlade v gradbeništvo.
Gospodarski dejavniki:
- Glavni dejavniki konkurenčnosti za gradbena podjetja so učinkovitost, trg dela, človeški kapital, usposobljena delovna sila ter tehnološko in metodološko znanje.
- Vključenost vseh deležnikov bo okrepila podobo sektorja.
- Izobraževanje in usposabljanje zahtevata večjo finančno podporo za soočanje z izzivi, ki jih prinaša preoblikovanje sektorja (digitalizacija, okoljska vprašanja).
- Potrebno je spodbuditi zasebno financiranje na področju energetske učinkovitost stavb in rabe obnovljivih virov energije v stavbah.
- Uvedba prožnejših upravnih in fiskalnih postopkov za gradbena dela bi povečala privlačnost prenove.
Socialni dejavniki:
- Bolj si je treba prizadevati za razvoj učinkovitih orodij za predvidevanje prihodnjih znanj in spretnosti.
- Sistemi poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) bi se morali bolj odzivati na spreminjajoče se potrebe na trgu dela.
- Vsi deležniki bi morali sodelovati pri promociji sektorja.
- Vloga šolskih učiteljev je bistvenega pomena za privabljanje mladih.
- Sisteme priznavanja znanj je treba preoblikovati tako, da bo imelo priznavanje neformalno pridobljenega znanja (praktične izkušnje na gradbišču, …) večji ali enak pomen kot priznavanje formalno pridobljenega znanja.
- Stalni razvoj na področju digitalizacije, energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva bo izboljšal sektorsko podobo, in s tem postal privlačnejši za ženske.
Tehnološki dejavniki:
- Digitalizacija in avtomatizacija procesov v gradbenem sektorju sta bistvena elementa v sodobnem gradbeništvu.
- Javno financiranje ima pomembno vlogo pri razvoju in uporabi novih tehnologij, strokovnih znanj.
- Uporaba orodja BIM na gradbiščih je bistvenega pomena za razvoj gradbeništva. Poleg tega je pomembno da MSP vlagajo finančna sredstva v digitalizacijo.
- Razvoj kvalitetnih spletnih platform, dostopnih vsem poklicnim profilom delavcev, bi lahko prispeval k sistematičnemu posodabljanju spretnosti in znanj, potrebnih za sledenje preoblikovanja gradbeništva.
- Materiali prihodnosti bodo imeli večji učinek na razvoj bolj trajnostnih in okolju prijaznejših stavb.
Pravni dejavniki:
- Med Belgijo, Finsko, Francijo, Nemčijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Litvo, Slovenijo in Španijo obstajajo razlike v pravni ureditvi na področju gradbeništva. Nekatere države niso v pravni red umestile novih ukrepov, v nekaterih pa so mnenja da je zakonodaja pomembna za doseganje ciljev na področju krožnega gospodarstva in energetske učinkovitosti.
- Poklicno izobraževanje in usposabljanje je bilo izpostavljeno kot pomemben dejavnik pri prenosu direktiv o energetski učinkovitosti stavb v zakonodajo.
- Upravne inštitucije morajo imeti pomembno vlogo na področju energetske učinkovitosti in krožnega gospodarstva.
- Ugotovljeno je, da je ena od glavnih ovir za trajnostno gradnjo in ravnanje z odpadki pri rušenju objektov pomanjkanje standardizacije in sledljivosti za reciklirane materiale in ponovno uporabljene proizvode.
- Za spodbujanje energetsko učinkovite prenove in krožnega gospodarstva so bili priporočeni mehanizmi javno-privatnega partnerstva s finančnimi instrumenti in davčnimi spodbudami.
Okoljski dejavniki:
- Načrti prenove stavb so eno od orodij za spodbujanje trajnostne prenove obstoječega stavbnega fonda (kot zahteva direktiva EU 2018/844).
- Stroga zakonodaja je eden od načinov za preprečevanje amaterskih in nestrokovnih posegov v gradbeništvu.
- Učinkovito gospodarjenje z vodnimi viri je ključna tema v celotnem življenjskem ciklu stavb.
- Na področju krožnega gospodarstva je zakonodaja drugačna zato je v gradnji uporaba recikliranega materiala bolj zapletena kot uporaba novih materialov
- Posodobitev sedanjega modela usposabljanja je ključnega pomena za povečanje trajnosti grajenega okolja.
